60 let Lutkovnega gledališča Maribor

Odprto pismo vsem, ki se spominjate pred 35 leti 8. decembra 1973, ko smo v lutkovnem gledališču na Rotovškem trgu 2, slavili 25-letnico obstoja centralnega Lutkovnega gledališča Maribor pod okriljem KUD-a Jože Hermanko, danes Glasbena matica. Hkrati je bilo svečano razglašeno, da je to lutkovno gledališče postalo poklicno, ker je financiranje prevzela takratna občinska Kulturna skupnost v Mariboru. Po tem dogodku je profesionalno delo uspešno potekalo 35 let, vse do danes, zato se je vredno spomniti na prva leta obstoja in tako na 60-letnico centralnega Lutkovnega gledališča v Mariboru.

Bivši še živeči sodelavci Lutkovnega gledališča KUD Jože Hermanko, ki smo ustvarjali lutkovne predstave od leta 1948 v prostorih na Koroški cesti, od leta 1955 v zadružni dvorani pri Frančiškanski cerkvi ter po letu 1966 na Rotovškem trgu, se bomo zbrali na Rotovškem trgu 2 v naši bivši dvorani LGM v ponedeljek 8. decembra 2008 ob 18. uri ter si ogledali razstavo Prvih 25 let delovanja tega lutkovnega gledališča. Prikazani bosta tudi projekciji dveh lutkovnih predstav posnetih na TV Ljubljana leta 1966 LUTKOVNI VARIETE in GRDI RAČEK (figuralna pantomima na glasbo Janka Jezovška), ki je bil premierno uprizorjen 8. decembra 1973.

Vabimo vse, ki ste prvih 25 let sodelovali v tem gledališču ali ga obiskovali in se spominjate teh dogodkov, ter vse, ki vas minulo delo tega lutkovnega gledališča zanima.

Danilo Vranc, Maribor

--------------

Pozdrav jubilejnemu slavju

Lutke obeh danes predvajanih igric – VARIETE Danila Vranca iz leta 1966 in GRDI RAČEK (figuralna pantomima po Andersenovi pravljici z glasbo Janka Jezovška), ki je bil premierno uprizorjen 8. decembra 1973, so poleg drugih avtorjev tudi delo kiparja Antona Jezovška (1905-1992). Mojster v lesu je do takrat izdelal vse ročne in lutke v wajang-sistemu za to centralno mariborsko gledališče ter marionete za Kertov oder v šoli »Angel Besednjak« Maribor-Tabor: okoli 1000 unikatov.

Nekih 1000 je naredil (in njegova žena Anica jih je oblačila v perfektne miniaturne kostume) za celotno štajersko okolico, kakšnih 1000 za vse oddaljenejše slovenske pokrajine in približno 1000 za jugoslovanske republike ter inozemske naslove. Točni podatki iz precizno vodenega mojstrovega dnevnika bodo v kratkem objavljeni na spletni strani www.rotenote.de, da bo tako v celoti podrobno prikazan pregled lutkarskega delovanja v vseh teh krajih.

Istočasno bi ob današnjem slavju lahko praznovali tudi 80-letnico delovanja legendarnega kiparja in rezbarja, saj je že v tridesetih letih preteklega stoletja začel rezljati lutke na pobudo športno-kulturnega gibanja SOKOL in v tej povezavi je bil Ciril Hočevar posebno važna gonilna oseba, takoj po vojni pa še Emil Smasek, ki je pripeljal mladega učiteljišnika Janeza Kadiša k očetu v polkletni atelje v Smetanovi ulici. Predstavil ga je kot ustanovitelja lutkovnega gledališča.

V tisti kleti hiše v Smetanovi ulici 43 sem bil jaz rojen ob zadnjih letalskih bombardiranjih zaveznikov in ena prvih fotografij me kaže sedečega na skobelniku med lutkami. Živo se spominjam vseh dogodkov mojih prvih treh desetletij okoli nastajanja tega tako zelo važnega vzgojnega sredstva.

Vsi ti moji audiovizuelni in haptični spomini bodo izšli v dokumentacijskih zapisih pod naslovom memoArije.

Današnjemu jubilejnemu slavju želim veselo srečanje in obžalujem da zaradi trenutnega rahlega zdravja ter drugih dninarskih obveznosti (čisto v tradiciji mojega očeta, svobodnega umetnika!) ne morem biti osebno prisoten. Upam da vas vse lahko kmalu povabim na otvoritev »jezovškovega skladateljéja« na Slomškovem trgu 11...

Frankfurt, 8.12.2008

jjj